PQ – PRISVAJANJE PROSTORA, PERFORMANS GAVINA KARSTINA

g - zin, 25. junij 2015 ―   Gavin Krastin je večkratno nagrajeni južnoafriški performer, koreograf in scenograf, ki v svojem delu uporablja tematike identitet, telesnih reprezentacij in spolov. Pri performansu No man’s land je gledalce vključil v igro koloniziranja prostora papirja. Posnetek spremlja performans in kasnejše družbeno kritične interpretacije. http://www.gavinkrastin.com/

PQ – VČASIH JE CIGARA SAMO CIGARA; PREDAVANJE JIMA CLAYBURGHA

g - zin, 25. junij 2015 ― Sometimes a Cigar Is Just a Cigar – predavanje Jima Clayburgha (ZDA), ustanovnega člana Wooster Group in Joji Inc Photo: Luděk Neužil, PQ 2015 archive   Hudomušno predavanje o oblikovnih zasnovah del Jima Clayburgha se ukvarja s potencialom, da lahko te zasnove postanejo organ za občutenje, ki bi ga domišljija lahko imela, in ki se spremeni v neke vrste samostojno ohranjanje organizma s svojim življenjem. Clayburgh obravnava primere lastnega načrtovanja predstav iz Wooster group kot študije primerov za definiranje vprašanja prostora med ustvarjanjem scenografije in njene interpretacije. http://thewoostergroup.org/blog/tag/jim-clayburgh/ http://www.jojiinc.org/
PQ – NACIONALNI PREGLEDI

PQ – NACIONALNI PREGLEDI

g - zin, 24. junij 2015 ― Praški kvadrienale (Pražské Quadriennale) oz. PQ je največji svetovni dogodek na področju scenografije in vključuje različne discipline in panoge gledališkega oblikovanja, gledališke arhitekture ter oblikovanja performativnih prostorov vključno s panogami kostumografije, odrske tehnike, oblikovanja luči, oblikovanja zvoka. Na PQ se na vsaka štiri leta (od leta 1967) predstavljajo najbolj sočasne tendence na področju raznovrstnih praks scenskega oblikovanja. To oblikovanje je prisotno tako na področju tradicionalnih oz. institucionalnih oblik kot so drame, opere in balet kot tudi na področju novih scenografskih praks kot so site-specific performansi, multimedijski nastopi in družbene intervencije v javnem prostoru. Bistveni del tega mednarodnega dogodka je sestavljen iz razstave nacionalnih predstavitev gledališč ter študentskih sekcij iz različnih držav z vsega sveta. Začetki PQ izhajajo iz zlate medalje Bienala v Sao Paulu za posebej zasnovano razstavo Františka Trösterja, ki je ponazarjala razvoj češke in slovaške scenografije ter gledališke arhitekture v obdobju 1914-1959. To in dejstvo, da so bile tudi naslednje tri razstave češkoslovaške dobro sprejete na omenjenem bienalu, je leta 1967 vodilo v zasnovo in izvedbo mednarodne razstave evropske scenografije. Na letošnjem 13. PQ so nacionalne predstavitve gledaliških scenografij bile izbrane iz 56 držav. Selektorji so bili povabljeni, da se v izboru povezujejo z glavnimi temami in presegajo dokumentarne reprezentacije razstavljenih del: Skupni prostori Glasba Vreme Politike (SharedSpace Music Weather Politics). Raziskovalne teme letošnjega PQ se povezujejo s sočasnim gledališčem ter scenografijo kot ter so jih določili kustosi Aby Cohen (politike), Simon Banham (vreme) in Jiří Herman (glasba). Nacionalne predstavitve so razstavljene na 6 glavnih prizoriščih: palača Colloredo-Mansfeld, palača Clam-Gallas, Kafkova hiša, Salon Topičově,  lapidarij Bethlehemske kapele, ploščad narodnega gledališča in cerkev Sv. Ane. P
Zoran Todorović

Zoran Todorović

KUD Art Stays, 24. junij 2015 ― Zoran Todorović (1965, Beograd, RS) Predstavljeno delo / Presented work: 1992 – BA degree, Painting, Faculty of Fine Arts, Belgrade, RS 1995 – MA degree, Faculty of Fine Arts, Belgrade, RS 1998 – Teaching assistant at the Faculty of Fine Arts, Belgrade, RS 2006 – Docent at the Faculty of Fine Arts, Belgrade, RS Samostojne […]

100-letnica Črnega kvadrata kmalu v Mestni galeriji Ljubljana

MGML, 23. junij 2015 ― V Mestni galeriji Ljubljana se 2. julija, ob 20. uri odpira razstava, ki nosi naslov Še o Črnem kvadratu, in v sklopu katere bodo razstavljali protagonisti Malevičevega ikonografskega narativa iz nekdanjega skupnega jugoslovanskega prostora. Črni kvadrat na beli podlagi, na katerem ni »nič« in za katerega je bil Malevič prepričan, da je z njim dosegel vizijo čiste materialne neskončnosti in brezpredmetnosti sveta, se vzpostavlja kot okno, ki nas vabi, da se nagnemo skozenj in prekoračimo plan iluzij, da bi si svet lahko ogledali neposredno, zgolj prek odnosa med barvo in platnom v njuni prvobitni pojavnosti.
Genitalna panika

Genitalna panika

Radio Študent, 22. junij 2015 ― Mednarodna razstava Država v postelji, odprta v mariborskem GT22, znova aktualizira feministično maksimo ''osebno je politično''. Razstava skozi sodobne umetniške prakse poudarja prisotnost države in sistema v intimnih sferah življenja žensk. Pri tem se postavlja vprašanje, ali je država v postelji dobrodošla in kdaj njena prisotnost postane nasilna. Razstava je končni rezultat širšega projekta, ki ga je kuratorica Natasha Kadin začela z vodenjem seminarja Feminizem in družbene spremembe v sodobnih umetniških praksah na Umetniški akademiji v Splitu. Razstava je bila prvič ustvarjena leta 2014 kot skupno zaključno delo študentov in mentorice v splitski Galeriji umetnin, od takrat pa v manjšem formatu potuje po drugih lokacijah. Zahvaljujoč Fundaciji Sonda in GuestRoomMaribor je Država v postelji predstavljena v GT22, platformi, ki povezuje umetnost, kulturo, urbane športe in življenje. Eksperimentalni prostor se nahaja na naslovu Glavni trg 22 in zaobjema približno deset institucij različnih kulturnih dejavnosti. To ni običajna galerija, saj se poleg razstave v sosednji sobi odvijajo vaje nekega benda ali pa sobo zavzema kar skate park. Dela so razstavljena po principu kjer je prostor – na hodniku, prehodu, v kleti, poleg neke cevi. No, preciznost umetniške reprezentacije v tem slučaju ni pomembna. Pomembno je izpostavljanje osebnega kot političnega, zato je GT22 kot umetniški in aktivistični prostor heterogenih vsebin morda adekvatnejši od sterilne in predvidljive bele kocke. Predstavljena dela skozi tematske segmente telesnosti, reproduktivnosti, partnerskega zakona, osebnih narativov, nasilja in spomina razgrajujejo slojevite pomene rodu. Na primer, o prepletenosti intime in uradne zgodovine govori video Kad ja umrem, radite što hoćete/Ko umrem, delajte kar hočete Adele Jušić. Umetnica je snemala video portret babice med tem, ko ji je barvala lase, a narativ je dodan posthumno. Sedaj babičine zgodbe izgovarja vnukinja, spominjajoča se dedkovega udv
še novic